Pred dežjem
Jug zavel je pred večerom. Nebo sladkobno, mlačno. Oblaki sklanjajo svoje sence, trave se pogrezajo v tišino. Zatišje, vse bolj temačno. Jezero je nemirno. Rusalka v vetru češe kodre…
Vse objave avtorja.
Jug zavel je pred večerom. Nebo sladkobno, mlačno. Oblaki sklanjajo svoje sence, trave se pogrezajo v tišino. Zatišje, vse bolj temačno. Jezero je nemirno. Rusalka v vetru češe kodre…
Potujem skozi oblačen dan. Jutro je pustilo sled nočnih kapelj. Mokrih ograj se ne dotikam. Korak je počasen, prepustil sem se željam. Ob poti leži igrača iz cunj, mokra. Nekdo se jo je…
Pogled v nebo je našel modre ametiste. Mavrica odhaja na zahod. Zadnje kaplje, zadnja luč svetlobe pod večerni svod. Kamena strela išče sfingo. Daljava je vse globlje, pada kakor pajčolan.…
Sneg. Zamete veter seje. Bleščave sonca. Dih ledu, v kristalih breg. Sledi, ki vodijo v belino gredo pred mano v brezčasje. Sneži... Solsticijev obrat. Še bo veter, sneg, kristali, dih…
Vilja. Večer pred praznikom, iskanje v lepem in obilje dobrih misli. Čas razglednic in čestitik. Od tu in tam pozdravi, želje, rok toplih stisk. Božična vilja v soju trepetajočih sveč.…
Sedim pred računalnikom in pišem. Ura skoraj je že pet (popoldan). Besede so brez zveze, nametane kar tako. Najbolje, da jih zbrišem. Klik.Ekran je prazen. Zrem v bel, steklen obraz. No,…
Mimo so Vsi sveti. November in v megli poteptani listi. Dnevi v iskanju sonca. Praznina, ko dušo si lahko polnim le z novim verzom ali srkom rujnega iz kleti. Pa bo svetloba še polnila mojo…
Krajina. Potok. K njemu sklanjajo se votle vrbe. Nebo prepredli kosmi so sivine. Le na vzhodu sije še za ozek trak modrine. Pusta in od slane je ožgana trava. Pusta slika, ki me več ne…
Košček sonca obljublja most svetlih daljav. Veter, šepet listov jablane in sredi vrta z razprto pahljačo pav. Svetloba lije v slapu drobnih kapelj zgodnjih senc. Nekje drevesni rabelj žaga…
Včeraj so bile še sanje in danes je ostal le še privid mehkih senc. Pozdravljam dan. Sonce je v meni skrit ostal je lunin žarek. Molčim. Nasmeh v oknu sebi. Samarij odseva zgodnje jutro. Je…
Oktober je in spet jesen in moja bukev zdaj žari od jutra do večera. Sonce je vse nižje, zlati hribi in zaton ognjen mehko pada, pada... Poln sem jeseni. V dolgih sencah kratkega popoldneva…
V nekem drugem času bo drugo nebo padalo v kipenju oblakov in neko drugo sonce bo vstajalo izza obzorja. Z dolgimi prsti pričakovanja v globinah zelenega morja in zibajočih alg se bo…
Je že padal nate dež? Ko si čez polje šla v zgodnjem jutru in se umivala je zrela rž. Takrat je polno vsepovsod tišine. Le dežne kaplje ti šepetajo pršeč napev in veš in slutiš znova sonce,…
Pogled išče pot Zadnjih ptic, ki bežijo Večer je blizu ... Smeh vetra riše Pot vulkanskih oblakov Zarja je skrita ... Prah tiho lega Raznašan naokoli Veter ga pusti ...
To noč sem šel skozi mesečev vrt. Tiho petje srebrnih ptic, duša je bila čista, polna zlate penine. Čakala je na klic. Noč je pozabila na teman prt. Nebo, polno daljnih zvezd je žarelo,…
Tam ni več mojih zvonov. A vendar me nekaj kliče, da bi šel tja. Tja, kjer je bilo cvetov zibajočih do pozne jeseni, tja, kjer sem skozi okno v modri steni zrl v valove pšenice zlate in v…
Nazadnje je ostal le kamnit prag. Zlizan in razpokan. Vse drugo je prepredel bršljan in slak. V prah se je že zdavnaj sesul strop obokan. Zdaj boš moral oditi. Kaj ne vidiš, kako prazen je…
I. Skozi bele krošnje je padal šum božajočih dlani. Jesenske strune zvenijo v odpadlih listih. Nič več se ne jasni. Za dolgo, dolgo je padel mrak. Ognjeni sij več ne plapola. Nič več ne bo…