V pričakovanju

Mimo so Vsi sveti. November in v megli poteptani listi. Dnevi v iskanju sonca. Praznina, ko dušo si lahko polnim le z novim verzom ali srkom rujnega iz kleti. Pa bo svetloba še polnila mojo sobo, ko bo pomlad stopila v mehkobo mladih trav. Potem bo v meni pelo, kipelo življenje, lastovka se bo vrnila. Daleč si še. Še ne krepiš si krila za vrnitev. Čakam te. Ob kaminu, ki razkraja vonj temine. Vidim znova bele oblake, večerno sonce, stare a spet zelene vrbe. Vedno manj je, vedno manj praznine. Branko Zupanc