Pred dežjem

Jug zavel je pred večerom. Nebo sladkobno, mlačno. Oblaki sklanjajo svoje sence, trave se pogrezajo v tišino. Zatišje, vse bolj temačno. Jezero je nemirno. Rusalka v vetru češe kodre svetlih las. Nad njo v nizkem letu jadrajo gosi. Kriče v večer odmeva njihov glas. Vrniti bom moral bel kamen na prod. Nekaj manjka. Jerebika v južnem vetru je nemirna. Grem, grem še pre dežjem od tod. Branko Zupanc