Nametano (ali prosto po Prešernu)

Sedim pred računalnikom in pišem. Ura skoraj je že pet (popoldan). Besede so brez zveze, nametane kar tako. Najbolje, da jih zbrišem. Klik.Ekran je prazen. Zrem v bel, steklen obraz. No, kaj je danes? Ne gre? Nekaj moti me, stoji za menoj, skoraj čutim. Ne, nisem vraževeren pa vendar - tretji je december in dvesto pet let, ko se je rodil Prešeren. Branko Zupanc