V jesen

Oktober je in spet jesen in moja bukev zdaj žari od jutra do večera. Sonce je vse nižje, zlati hribi in zaton ognjen mehko pada, pada... Poln sem jeseni. V dolgih sencah kratkega popoldneva je vse bliže mrak. Zdaj je čas odhoda drobnih prib in prihod sivih nimbov v vetru z juga čez oddaljen hrib. Vse bolj samoten je korak v prazen dan, mimo praznih pajčevin. Dnevi sanjajo brez mene, dolgočasni kot menih v stari, črni kuti. Brez misli sem in vse bolj tih. Branko Zupanc