Stara koča
Stara koča, nov izziv, razpadla streha, ni mi mar, tla pokapana s krvjo, nič ne vidim, na mizi vaza s črnimi rožami, vse je razmetano, črno in rdeče, boleče.
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Stara koča, nov izziv, razpadla streha, ni mi mar, tla pokapana s krvjo, nič ne vidim, na mizi vaza s črnimi rožami, vse je razmetano, črno in rdeče, boleče.
Hotela sem biti Penelopa v duhu časa. Natančno razdeljenega časa za delo, spanje in dekliško sanjarjenje. Nekega dne, ko razen jutranje kave, nisem bila deležna nobenega veselja, stopim na…
Koprska plaža. Avgust 2005. Vihar je razpenil morje. Morje vrže na obalo smrtno prestrašene kopalce. Po zraku letijo senčni dežniki, stoli, prti, pepelniki, kozarci, steklenice, oblačila,…
Izkušnja pravi, da ko se ti reži pijani izraz, se vprašaj, če si trezen v svoji modrosti. Pijani izraz drugega lahko postane nezakrpan všitek na tvoji koži in ti kvari izgled z nenehnim…
Najprej ti dajo podpisati neko grozno izjavo, s katero potrdiš, da se strinjaš z vsem na tem svetu možnim in človeški roki dostopnim. Nihče ti ne daje nobene garancije, da te potem, ko te…
Veš, ko pomislim nate, oblaki se razmaknejo, splezam po mavrici, do tiste trate, kjer ljudje za srečo le vedo. Na njej je vedno vsega v izobilju, cvetočih rož, pojočih ptic, večno…
Največji čudež je življenje, ki kot čista energija biva Med miljardami majhnih celic, Ki sestavlja jih materija, neživa... V večini voda te gradi, Iz sladkorjev in maščobe si... Plavajo…
Vem, da tudi ti trpiš, ko v dolgih nočeh, brez lune, bediš, iščeš odgovore na tisoče vprašanj, tavaš, izgubljen v svetu sanj. Ko pride jutro, sonce vstane, s svojimi toplimi žarki vse…
Ni še jutro, gledam morje v temi, Mirno je kot ogledalo, vendar ni črno, Seva toplino včerajšnjega sonca, Svetlobno nakopičenost preteklosti... Podajam s čolničkom se v umirjenost, Gledam…
Lahko ti dam vse, kar je že bilo: lanske obete, včerajšnje urice, prehojene ulice, zblojene misli, a nikar ne misli, da me kdaj poznal boš do obisti. Danijela Premzl
Podariti srce je avantura ljubezni in ne flirt. Prepustiti se nekomu in mu preprosto postati prijatelj, mu zaupati in se mu zaupati, ga znati poslušati, ga tudi v slabi volji, njegovi in…
Besede so mi prijateljice. Takih prijateljic imam veliko. Včasih nehote pozabim njihova imena, saj se z nekaterimi srečujem le poredko. Ali pa samo poslušam zven njihovih imen, dokler me ne…
Zadet v najbolj živo, moj jaz ožível je v črn tek piranj. In golta prelepi obraz, od milosti božje poslan – o kdaj že – v moj dušni milje. Moj bog, na pomoč vsi svetniki, ukrôtite divje…
Vse me zapušča, nič mi ni zvesto: ti si preminil, on je odšel in vsi moji čari ušli so na cesto, ki pelje od mene, in niti odsev po njih ne ostaja… Odhaja. Prav vse. Le pesem je z mano in…
Nikdar nisem znala živeti. Mojbog, tudi ko sem imela, je neka sla v meni želela, kar v nedosegljivem se sveti. Se sveti? O vem, le daljina mi varala žejne oči je, mi vanje z močjo čarovnije…
Biser, odrešen v izbrušenem lesku keliha, mi je dajal piti tvojo tekočino. Rubin, odrešen ljubezni v krogu plamenov, greje mero roke. Oba se dotikata krhkega giba med mlečno zelenimi…
Nocoj bom prosila Boga, za Sonce in za nebo. Za Luno in za Zemljo In za vsako stvar tako. Nocoj bom prosila Boga, naj ti zvezde in gozd podari, naj ti milino čistega zlata, pred vrata…
Najbolj dolgočasne so nedelje! V sončno jutro prebudi me kos, v vece še zaspan oddrsam bos, dvignem desko ali tudi ne, če pomočim tla, ne briga me, da se le ostanek v školjko spelje.…