Veš, ko pomislim nate, oblaki se razmaknejo, splezam po mavrici, do tiste trate, kjer ljudje za srečo le vedo. Na njej je vedno vsega v izobilju, cvetočih rož, pojočih ptic, večno prekrasnih impresij iz rok božajočih sapic. Rada bi ostala tam, kjer našla sem življenjski smisel, zaplavala v resnično trato sanj, kjer ti si moja prva, zadnja, vsaka misel.
#Poezija
Misel

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Znanstveno življenje
