Vse me zapušča, nič mi ni zvesto: ti si preminil, on je odšel in vsi moji čari ušli so na cesto, ki pelje od mene, in niti odsev po njih ne ostaja… Odhaja. Prav vse. Le pesem je z mano in sredi nje same, v njenem tolmunu, žalost, ki tke mrežo, da vanjo mesec ujame… Bogdana Namestnik
#Poezija
Zvestoba pesmi

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Izpoved
