Midva
Brez kiča in kričečih okrasov. Le midva… v objemu… nežno… iskreno. Brez šminke in brez mask, v zlitju večnosti trenutka, v prepletu vročih src in misli, v edinjenju duše in neskončnih sanj,…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Brez kiča in kričečih okrasov. Le midva… v objemu… nežno… iskreno. Brez šminke in brez mask, v zlitju večnosti trenutka, v prepletu vročih src in misli, v edinjenju duše in neskončnih sanj,…
Verjemi mi, draga, da za nič na svetu ne bi prespal jutra v gorah…sončnega vzhoda, objemanja vrhov gora z meglicami, krikov kavk iz temnih globeli; za trenutek s tabo zaprl bi oči, še dihal…
Tam, v daljnem kraju, prek obzorja, me čakaš , Ti, Jaz, iz meglic, prebujen vstajam, moje srce tvoj sliši klic. miha r. Slikovni vir: Matic Golob, eDnevnik
Nikoli ne reci, čeprav po tiho, da vedela nisi, da luna gre spat z nočjo. Da bolj sonce sveti, ko se ti smeješ, da noč je temnejša, ko se jočeš mi.
Od povsod se name zliva smrdeča voda, pomešana s strahom in grozo današnjega časa, polna urina iz neba, 'zmiksana' s kričanjem duš, ki nezadržno drvijo v strugo neskončnega propada;…
Nikdar ne zbežiš, kot senca mi slediš, me za srce držiš, kot zmeraj, jutri bo enako, kot včeraj. Bi rad bil sam, brez tebe tam, kjer misli imam in našel mir a jemlješ me, ti si vampir.
Kako boli takrat, ko prijatelji odhajajo od nas za vedno in v nas puščajo bol, praznino temnejšo od najbolj črne noči. vzpenjajo se med oblake, zakrivajo jih meglice, počivajo na svetlobi…
Posvečeno najlepši Ljubezni v mojem življenju, ki je odšla. Lepo bodi Srčica moja. Ko slišim tvoj glas, se moje življenje, zrcali, skozi tvoje čustvo. Takrat čas, ustavi se in vse postane…
Sredi gozda, na zeleni jasi, mlada srnica se pase; srnjak skrivaj izza drevesa opazuje, čaka, da obrne glavo proti njemu in pogleda ga s prekrasnimi očmi.
Ni več sledi, jih cvetni prah je prekril, jesensko deževje, glasu ni več, se med črički je utopil….skril, ga veter upihnil;
Kdor pravi, da ima rad suhe Naj ga prosim brez veze ne serje… Dobre ženske imajo auspuhe, Odbijače in amortizerje! Bożena Łozińska
Na nebu oblaki, obzorje noči, dolgi koraki, kratke poti. V hiši soba, v sobi oči. Me gledaš v dišeči tišini .. me zbujaš v topli modrini..
Ćutim, na trenutke sem kot smet... Veter me dviguje v višave. Zdi se, da me ljudje opazujejo. Molčijo, razmišljajo in se čudijo.
Ure bi zrla vanje, ki nosijo tvoj pogled.. povedo mi tvoje sanje, oblikujejo nasmeh. Naslikajo mi tvoj obraz, prebrisan, tih in vroč,.. zvedav, vprašujoč.. za vsako čustvo drug izraz.
Poklical bom, imam telefon, pomagal, evro dal jim bom, pomoč bo skromna, mala, iz src otroških tesnobo bo pregnala. Saj nisem sam, še več jih bo, ki čutijo, razmišljajo, napravijo tako,…
Sklenila zvito, uboga, suhljata zdi se ji kokoš, če bo šlo tako naprej, morda bo šla pod nož, potrebna zvitorepkina pomoč. Odprla kokošnjak, naj kura pase se po travi, dobrot veliko je v…
Spet sem s pogledom božal, občudoval ob žetvi pšenična polja, prisluhnil čarobnem šepetu Mure, poletnem vetru, nežni pesmi topolov. V sebi sem občutil utrip zemlje, čutno ob bukovniškem…
Morda je nekje daleč kraj, kjer so ljudje človek človeku človek namesto čemernih obrazov, te pričakajo z nasmehom, ponudijo toplo dlan, sprejemajo s prijazno besedo. Toda zakaj tam daleč ?…