Rodna gruda

Spet sem s pogledom božal, občudoval ob žetvi pšenična polja, prisluhnil čarobnem šepetu Mure, poletnem vetru, nežni pesmi topolov. V sebi sem občutil utrip zemlje, čutno ob bukovniškem jezeru, srečal prijatelje, znance, ljudi, ki jih ne pozabljam. V senci gozdov sem postal, prisluhnil, poslušal petje ptic, sledil prelepim štorkljam v letu, jih občudoval, bil z njimi... V noči sem se uzrl v nebo, z zvezdimi utrinki pa si zaželel, naj mi bo dano, da se bom spet vračal, v objem rodni grudi, Prekmurju.