Sladke sanje...

Verjemi mi, draga, da za nič na svetu ne bi prespal jutra v gorah…sončnega vzhoda, objemanja vrhov gora z meglicami, krikov kavk iz temnih globeli; za trenutek s tabo zaprl bi oči, še dihal bi bolj poredko, dal misli na »počasno«, bral tvoje želje v temi; zato oprosti draga, če sem preveč smrčal, verjemi, tako rad bi, res, vse to doživel.