Morda je nekje daleč kraj, kjer so ljudje človek človeku človek namesto čemernih obrazov, te pričakajo z nasmehom, ponudijo toplo dlan, sprejemajo s prijazno besedo. Toda zakaj tam daleč ? Pa saj jim sveti isto sonce, tudi tam potujejo temni oblaki, veje hladen veter, imajo zime, pomladi, poletja, jeseni, poznajo bolečine, solze., Celo iste veroizpovedi so, vendar jim iz lic sije sreča, srčna svetloba spremlja povsod, takšna, ki prevzame duh, ki jo pogrešam zdaj in tu, med ljudmi ki jih videvam...
#Poezija
Upam, želim
Skupnost Pozitivk
Komentarji
3To se pa tudi meni zdi bolj sanjavo, a imaš prav, tudi sanjati moramo, saj bi nas kdaj sicer prekril obup.
Lep pozdrav! D.
Zanimiva, nostalgična pesem. A da bi kje našel kraj, kjer so taki ljudje, za katerimi hrepeniš, je pravzaprav misija nemogoče.
Morda boš našel nekoga, ki ti je naklonjen ali si ostal v njegovem spominu in ta te bo res tako sprejemal. O ljudeh na splošno pa si ni treba delati utvar. Povsod so taki in drugačni.
Bo kar držalo, se strinjam. Morda bi le dodal da imeti prijetne
sanje pomirja.
Lep pozdrav !
jože.k
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Svet pisanih besed
