Kako boli takrat, ko prijatelji odhajajo od nas za vedno in v nas puščajo bol, praznino temnejšo od najbolj črne noči. vzpenjajo se med oblake, zakrivajo jih meglice, počivajo na svetlobi lune, k nam se vračajo samo v spomine. Bol para dušo takrat…srce in tako temačno je vse, tako, kot da padamo v brezna Iz katerih ni vrnitve, tako je kot težka nočna mora. O, kako takrat boli, ko ostanemo sami, takrat še sonce ugasne in ni več sijaja lune. V spomin prijatelju, stot. Marjanu VIDMAJERJU
#Poezija
O, kako takrat boli...
Skupnost Pozitivk
Komentarji
2Ker sem tako izkušnjo že imela, lahko samo rečem: prelepo povedano. Bol in občutja pa ostajajo še dolgo potem.
Lep pozdrav! D.
O, kako takrat boli!
Ko se samo en delček trenutka
spoji v celoto dneva nekega časa,
takrat se v meni, kot pesek v uri peščeni,
pretakajo na njih spomini.
lp, Franci
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Nekje v času
