Evro, dva

Desiree, hvala za komentarja oziroma za mnenje.Tudi sam bi bil raje, če se ne bi dogajalo to kar se.Z nostalgijo se spominjam časov, ko je dobil delavec, zaposlen človek plačilo za svoje delo bil poplačan pravočasno, ko je mlad človek lahko načrtoval prihodnost, ustvaril družino itd.Zdaj se dogaja, da se po teh časih zliva gnojnica, primerja preteklost z najbolj negativnim preznakom.Pa kaj bi o tem...čas bo pokazal svoje, dokler pa ne bo nekih temeljitih sprememb, pravočasne zakonske zaščite, pa bo delavec, preprost človek nezaščiten pred tistimi, ki jim pehanje za denar pomeni zgolj in samo za dosego lastnih ciljev.

Popolnoma se strinjam s tabo, navsezadnje sem v prejšnjih desetletjih odživela del svojega življenja in vem, da ni bilo vse samo slabo. Včasih se sprašujem, zakaj sploh imamo državo, če ta ne zna delati v dobro vseh državljanov, ščiti pa največje barabe, ki so še tako cinični, da se izdajajo tudi za kristjane. Ja, saj je res žalostno, še cerkev jih ščiti, če ne drugače s svojim molkom in gledanjem stran. Mi vsi se lahko še tako trudimo s svojimi skromnimi prispevki, z evrom ali dvema, kot praviš, a se s tem stanje ne bo rešilo, le pokažemo, da še nismo razčlovečeni. To je tisto, kar daje upanje. Lep pozdrav! Desiree

Žalostno je, da je nekaterim usoda dala zmožnost izkoriščati, izžemati delavca, se poigravati z njegovo usodo, z zakonodajo ki je prevečkrat le mrtva črka na papirju, prepozno pozitvno aktivna. Zgodovina nas uči, da skozi čas konfliktne situacije nepravičnega mezdnega odnosa včasih spremeni tok kapitala, mnogokrat na ne najbolj prijeten način. Hvala za izbrano pesem tedna. jože.k