Iz dna duše...
Globoko v meni je zakoreninjena, v duši moji biva podoba tvoja. Kamor koli grem, si z mano, te nosim s seboj, še, ko govorim, mislim, si v besedah izrečenih…mislih.
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Globoko v meni je zakoreninjena, v duši moji biva podoba tvoja. Kamor koli grem, si z mano, te nosim s seboj, še, ko govorim, mislim, si v besedah izrečenih…mislih.
Potapljam se v vodo s teboj, v zeleno polno soli….sonca, glasov od povsod, smeha. V globine toneva, v svet poln čustev… miru, tišine, drugačnosti, svetloba neba prodira skozenj, se dotika…
Sram me ni, kar sem, da te poznam, še manj, kar si in od kod si, samo, da ljubiš me. Se Slaka ne sramujem, moj je kot Dragojević, Avsenik, v njem je svet moj, Evropa… Slovenija, ki me…
Najbolj negovana lepotica vseh časov, pa še res je! Ogledalo nima spomina. Koliko ozaljšanih oblek so ji nadeli, neprestano jo preoblačijo in utesnjujejo telo v nove korzete, da ji ni…
V poletnem večeru najdeš ključ v magični svetlobi rože s smehljajočo ognjevito rdečo, ki kaplja kri v tvojo dlan. Tedaj zvrsti svoje radosti v barvite venčne liste in skodrane zavihke…
Vse je tako kot takrat, ko sva skupaj obdelovala polje, tvoj vrt, gredico malo, skoraj tako. Čas zaceli rane, meniš in se nasmehneš, čeprav te izdaja bolečina, obraz tvoj se smeje, a iz ust…
Glas kitare, strun njenih, z vetrom z vonjem po oleandru, šum morja nama je nosil v toplih nočeh. Ves prostor med bori črnimi je bil z željo napolnjen, z slu po telesu tvojem, ožganem od…
Res je, verjamem v ta košček Beneškega trga v Kopru, ko se zvrne sonce čez zvonik in ko zdrsnejo žarki skozi tanko tkanino moje bluze na kožo. Tedaj odpenjam oči v nedrih in vsa se…
Večeri dišijo po kamnu, ki čaka, da pridem in zaprem oči, ko bo metež ognjev noči napolnjeval obnorelo nebo. Noči zmorejo sprejeti oddihe, spanec in goreče strasti, ki pripadajo zvezdam.…
Spet gledam v zvezde tam zgoraj, Ena je, najlepše žari, V spominih najlepša edina, Kakor mati svoje dni... Zamanj so solze, prošnje vse, Da videl bi enkrat te še, Vendar svetiš dovolj…
Sva na poti v kraj, kjer ni cest, samo stezice ozke, strme stene v nebo ukrivljene. Namenjena sva tja, tja, kjer visoko med oblaki ptice, orli, simbol moči in svobode, krožijo.
Zate bi vse dni se ljubil s teboj, bi se ljubil sam s seboj, če toliko ti pomeni, da se me dotikaš, ko sem v tebi. Doživljal bi zate, za oba bi, najine noči v maju preznojeval, ponovno bi…
Kdo so te naftalinske glave, o čem premišljujejo s tujimi zarodki pod lasmi? Vsa medica se je izcedila iz kotanj. Kdaj bomo brali anatomijo ličink, o njihovem požrešnem zobovju, ki grize im…
Veter si je prehladil ušesa, otekla so mu in dobil je vnetje. Oglušel je in stopil v tišino. Rastline so mu ostale v spominu po njihovem žalostnem venenju in ne po šelestenju listov in…
Vsak na oblaku svojem, na nočni meglici sediva, stkani iz neštetih minut, sanj, solz prelitih, objokovanj. Drug z drugim se pogovarjava, a se ne vidiva, ne slišiva, obema je težko, močno si…
Ovijam te v tančico noči s poljubi strasti, posuto z zvezdami, z meseca svetlobo. Vso te pregrinjam s plaščem neba, katerega del sva, z njim sva močnejša.
Iz breztežnosti rastejo duhovi, ki majejo svet. Središče sveta je v glavi, v idejah, ki poganjajo telo. Ideje imajo svoje sence, so svarilna znamenja, pojmi brez natančnega izida.
Na zgubano dlan poglej kaj govorijo zapisi, kaj je zarisal veter in kaj spi v dremavi svetlobi soli. Poglej, če še obstaja tisto, iz česar sem bila rojena in je prihajalo v slapovih, se…