#Poezija

Iz dna duše...

kanika591 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Globoko v meni je zakoreninjena, v duši moji biva podoba tvoja. Kamor koli grem, si z mano, te nosim s seboj, še, ko govorim, mislim, si v besedah izrečenih…mislih. Še v sanjah mi delaš direndaj in ko greš iz njih, ostanem sam s podobo tvojo, jo bistrim. Iz dna duše, srca jo kličem v ospredje dneva…dogodkov noči, jo dajem, vendar čas briše sledi, ne dovoli, da te doživljam v celoti.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Telo tvoje gledam...