#Poezija

Mrtev in buden

Tatjana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Iz breztežnosti
rastejo duhovi,
ki majejo svet.

Središče sveta
je v glavi,
v idejah,
ki poganjajo telo.

Ideje imajo svoje sence,
so svarilna znamenja,
pojmi brez natančnega izida. Norci vozijo lokomotivo
s priklopnikom planeta,
v katerem drvi ljudstvo.
Vsi drsijo v prepad.

Ostanki idej
so ruševine.

Če gledamo nazaj,
bomo videli starce,
ki so bili otroci,
ko si še niso izmislili
pogubnih idej.

Zemlja je prhnoba,
v kateri počivajo ideje,
ki so nekoč svetile ljudem
in se pogreznile
na dno bivanja.

Mrtev je buden.
Gleda te z odprtimi očmi.
Ideja je edina njegova lastnina,
ki je ni mogel vzeti s seboj.
Uporablja te, kakor se mu zdi.

www.tatjana-malec.si

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Izginevanja in ostajanja