Pesem
Iskrena, prijazna, iskriva, vabljiva, je pesem, ki času kljubuje. Besede domače, kot slastne pogače, ki kakor odmev med nami potuje... Ostaja v spominih, ponovno spet vabi, kot žarek…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Iskrena, prijazna, iskriva, vabljiva, je pesem, ki času kljubuje. Besede domače, kot slastne pogače, ki kakor odmev med nami potuje... Ostaja v spominih, ponovno spet vabi, kot žarek…
Ne vem. Predvsem ne zato, ta bi ugajal drugim, pa pozabljal na sebe, moj svet... Če bom ugajal drugim, ne bom več jaz. Tudi ko me sorodne duše hvalijo, sem skeptičen. Morda sem slab ? V tem…
Rosa kristalno hladna..globoka, na travah dozorelih se lesketa, na pozno poletnih, na cvetlicah, zeliščih suhih, napaja jih, jim daje kanček upanja kot meni ona, malena, ljuba moja deklica,…
Včeraj grem na sprehod pa sem na sredi polja stala in dolgo gor v nebo k svetlim zvezdicam zijala. Utrinka ni b'lo prav nikjer, sem najbrž gledala v napačno smer ...
Na tibetanske mlinčke molijo budisti, a jaz vem, da je obstajal mlin, ki je znal svojo molitev na pamet. Gnala ga je voda in rotila, naj dela in moli. Mlinsko kolo se je naučilo zlogovati…
Noč čarobna, mrzla, temna, Mi prevzema misli zadnje... Izpodriva kodra črna, Ko spomin mi pade v sanje... Me blazinice ščemijo... Prsti s čutno evforijo Polnijo se z energijo, Kot zblazneli…
V noči prebudim se drzno, Najdem te ob meni spečo, Gledam mirno te, gorečo, Čutim noč ob sebi, mrzlo... Te pokrijem vse do nosa, Nežno, da te ne zbudim. Sklonim k tebi se, hitim, Te…
Spet nežno pesem veter je zapel, topolov v vetru slišim nežen glas, ob Muri me je v vsem prevzel, pesem vetra rahlo v jesenski čas... Jesensko listje postlalo bo s preprogo, v čudovitih…
Bliža se čas trgatve. Solzo na trtnem listu je ogrnila sončna halja, svetloba in vonj jeseni. Očesa na grozdu so popila vso roso. Umite sanje na pecljih gostijo ptiče v modrih frakih in…
Vsak je glavni in odgovorni urednik svoje vesti. Gleda jo, opreza in jo sprašuje: Kdo je sploh zamenljiv na tem svetu, kdo lahko pove, kaj ga čaka, ko pride drugi na njegovo mesto? Kaj, če…
Žarki sonca, moč vaša, toplota, vdre naj v temne globine s solzami prepojene gomile, sežejo naj do srca njenega, v prst zagrebenega; moč mu dajte, da oživi, pozdrave mu ponesite, da z njo…
Biti kriv za nekaj, kar ti je od boga dano, kar ti pripada po vseh zakonih narave…življenja, je, milo rečeno, kanibalizem.. norija; velikokrat v življenju se takole znajdeš sam ali v dvoje…
Leden veter mi biča obraz in mi jemlje dih. Popolnost severa mi nakazuje smer bitja lastnega srca, v sebi sem totalno ohromljen. Ne poznam več svojih čustev, niti ne spoznam zadnjega…
Tu skozi do trpečega greš mesta, tu skozi pot gre v večne bolečine, tu skozi k pogubljenim pelje cesta. Pravično umel je stvarnik iz višine, ustvaril me je silno, brez napake, v ljubezni…
Stojim pred napol zaprtimi durmi tvojimi, rahlo odškrnjenimi, pred vhodom tvoje duše…srca, kot uročen potepuh…klatež nebogljen..tragikomičen popotnik razburkanega časa, viharnega, strmim…
Prišla sem prepozno. Nihče mi ni povedal tvojega imena. Vedela sem, da nekje moraš biti, nakopičena in pomešana s svetlobo. Vedela sem, da se pozibavaš pred pogledom, ki ga iščeš. Nisem…
Velikokrat, ko se po gorski poti, zarasli..ozki, prebijam skozi grmovje, trn trdovraten proti hiši, rojstni, domači, zapuščeni, se mi mama, njena senca prikaže, vidim…slišim jo, mi prihaja…
Spet sem v mislih s teboj... Saj ne zato, da bi ti poklonjal rož, da bi te objemal v daljavo, niti ne da bi ti ponujal mesečino, da bi pometel pajčevino na dnu morja... te razveseljeval z…