Pesem topolov

Spet nežno pesem veter je zapel, topolov v vetru slišim nežen glas, ob Muri me je v vsem prevzel, pesem vetra rahlo v jesenski čas... Jesensko listje postlalo bo s preprogo, v čudovitih barvah bo prevzela, te povabila da sprejmeš vso lepoto, začutil njen boš čar, ko te bo objela... V vetru slišalo bo se listja šelestenje, pesem, ki jesenski čas jo podari. Kot da narava spominja na življenje, sadov poletja, sončnih žarkov, v večerni zarji... Izginil mak je, pšenično klasje je požeto, v daljavi veter hladen se budi v zimski čas, poslavlja se toplina sončnih žarkov, leto, ostal bo le spomin poletja, pšenični klas... Zdaj pa le prisluhni valovanju vetra in topolov, ki kakor kakor harfe v pemi se oglaša. In ko prisluhneš ob obrežju Mure, ko čudovito pesem v vetru ti prinaša... jože.k