Srce zakopano...

Žarki sonca, moč vaša, toplota, vdre naj v temne globine s solzami prepojene gomile, sežejo naj do srca njenega, v prst zagrebenega; moč mu dajte, da oživi, pozdrave mu ponesite, da z njo bi rad govoril, mu recite, da jo pogrešam in da jočem, mu povejte; hladen led otopite okrog njega, temo razsvetlite, vsak kotiček njegov osvetlite, kot sem ga jaz nekoč s poljubi, ogrejte; vzglavje mu zmehčajte, da lažje bo počival, kot sem jaz ga njej, v nočeh ob svitu lune, vselej, poljubite ga kot bi ga jaz, k sebi ga stisnite; še vi, lune žarki, v nočeh temnih bodite z njim, da ga strah ne bo samote, naj mirno počiva…spi, božajte ga, morda z vašo pomočjo se le prebudi.