Na deskah..odru

Biti kriv za nekaj, kar ti je od boga dano, kar ti pripada po vseh zakonih narave…življenja, je, milo rečeno, kanibalizem.. norija; velikokrat v življenju se takole znajdeš sam ali v dvoje na deskah..odru, v sceni realni…življenjski, v njej nikoli nimaš moči, ne moreš vplivati na scenarij življenjskih dogodkov, le-te oblikujejo…pišejo sile narave, repertoar zajema vedno tragikomične komade, v njih nastopaš za veliko osebno ceno; negotov oziraš se po odru, iščeš pomoč, ponujeno roko, toplo besedo izrečeno, vendar ti siješ, misliš, da si zvezda in da so mediji te polni kot oči tvoje odrskih luči, nikogar ne vidiš od močnega bleska; nikogar ni in ne bo, da prišel bi ti nasproti, ostaneš sam na odru preizkušenj, v celoti premaguješ Golgoto, potiš krvave znojne kaplje ljubezni, vendar ne kreiraš je, v njej nimaš glavne vloge, le statist si, tisto pravo ljubezen ustvarjajo življenja tokovi.