Veliki pok
Energija se nabira, živo srebro ušlo je z lestvice, elektrostatika triumfira, entropija šla je do neba. Vsi kvarki silijo ven iz atomov, prosto po empatiji: vsepovsod! Težijo k fuziji…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Energija se nabira, živo srebro ušlo je z lestvice, elektrostatika triumfira, entropija šla je do neba. Vsi kvarki silijo ven iz atomov, prosto po empatiji: vsepovsod! Težijo k fuziji…
Kje si, moj beli galeb, da s tabo poletim do sonca? Odlepim krila, jih razprem, pogled usmerim tja, do konca. Na horizontu vabijo visoke skale, čakajo najin pristanek, zavetja trdnega nama…
Krmilim svojo barko med čermi, razburkano morje jo premetava, kot orehova lupina se zazdi, na nevihtnem nebu strela plava. Hitim domov, po najhitrejši poti, v tvoj zaliv belih peščenih…
Nežen dotik, med nama ustvaril je stik, ob katerem srce, vse bolj hrepeni, v morje užitka se potopi. Njegova energija okrog tebe se ovije, sčasoma s tvojo se kar zlije, od ugodja zapreva…
Bila bi dež. Kod dežna kaplja bi zdrsela po tvojem obrazu, se dotaknila tvojih oči in pristala na tvojih ustnicah. Dež vse to zmore, dež vse to sme ... Bila bi veter. S teboj bi se igrala,…
Pogled, ta angelski obraz, življenjska zgodba, vsa čustva zaobjeta v njej, v globini se srce prebuja, svet zablešči v lepoti vsej. Iskrice vnamejo spomine, duši zaplešeta vilinski ples,…
Nevidni obrisi strmijo vame, črte se izrišejo v popolno sliko. Utrip srca poskoči ob dotiku rame, v daljavi slavčkov glas se zlije s piko. Kukavica odbije polnoč, prebudi sanje, roka polzi…
Le še enkrat, te želim objeti. Tvoja roka v moji, prepleteni prsti. Rad bi ti gledal globoko v oči. Morda takrat bi začutila, kako me boli.
Mir je to, kar lažeš, kradeš, krompir je to, vse imaš, ljubezen to, v pekel padeš. Ko je treba, nič ne znaš, to je tvoje, ti ne daš, brez nervoze, tudi ta je naš.
Če bi cvetovi znali misliti, namesto meda klorofil čebela bi imela, in vsi ljudje s prehladom s čudnim čajem zdravili bi svoja žrela. Seveda temu ni tako in vsi smo lepo zadovoljni, ko po…
Stara koča, nov izziv, razpadla streha, ni mi mar, tla pokapana s krvjo, nič ne vidim, na mizi vaza s črnimi rožami, vse je razmetano, črno in rdeče, boleče.
Hotela sem biti Penelopa v duhu časa. Natančno razdeljenega časa za delo, spanje in dekliško sanjarjenje. Nekega dne, ko razen jutranje kave, nisem bila deležna nobenega veselja, stopim na…
Koprska plaža. Avgust 2005. Vihar je razpenil morje. Morje vrže na obalo smrtno prestrašene kopalce. Po zraku letijo senčni dežniki, stoli, prti, pepelniki, kozarci, steklenice, oblačila,…
Izkušnja pravi, da ko se ti reži pijani izraz, se vprašaj, če si trezen v svoji modrosti. Pijani izraz drugega lahko postane nezakrpan všitek na tvoji koži in ti kvari izgled z nenehnim…
Najprej ti dajo podpisati neko grozno izjavo, s katero potrdiš, da se strinjaš z vsem na tem svetu možnim in človeški roki dostopnim. Nihče ti ne daje nobene garancije, da te potem, ko te…
Veš, ko pomislim nate, oblaki se razmaknejo, splezam po mavrici, do tiste trate, kjer ljudje za srečo le vedo. Na njej je vedno vsega v izobilju, cvetočih rož, pojočih ptic, večno…
Največji čudež je življenje, ki kot čista energija biva Med miljardami majhnih celic, Ki sestavlja jih materija, neživa... V večini voda te gradi, Iz sladkorjev in maščobe si... Plavajo…
Vem, da tudi ti trpiš, ko v dolgih nočeh, brez lune, bediš, iščeš odgovore na tisoče vprašanj, tavaš, izgubljen v svetu sanj. Ko pride jutro, sonce vstane, s svojimi toplimi žarki vse…