Nevidni obrisi strmijo vame, črte se izrišejo v popolno sliko. Utrip srca poskoči ob dotiku rame, v daljavi slavčkov glas se zlije s piko. Kukavica odbije polnoč, prebudi sanje, roka polzi po tvojih žametnih potezah duše, vsak gib odseva v očeh, ki gledam vanje, v ogledalu, žarkov svetlobe polne čaše.
#Poezija
Ogledalo
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Resignacija
