Kje si, moj beli galeb, da s tabo poletim do sonca? Odlepim krila, jih razprem, pogled usmerim tja, do konca. Na horizontu vabijo visoke skale, čakajo najin pristanek, zavetja trdnega nama bodo dale, z njih bova gledala širne planjave.
#Poezija
Galeb
Skupnost Pozitivk
Komentarji
4Morjemorje!
Prva kitica mi daje občutek svobode. Kakor da sam razpreš krila in poletiš visoko, vse bliže soncu.
Lep pozdrav!
Morjemorje
Kje je beli galeb, da prebudi mi misli,
Da poletim z njim do sonca, mi pokaže pot do sreče,
Odlepim krila, jih razprem, začnem hoditi po poti sreče,
Pogled usmerim tja do konca, vidim cilj, ki je bistvo življenja...
Tako vidim jaz lepote tvoje pesmi, v galebu vidim odrešujočo pot do srečnega življenja, vidim navdih svobode misli in duha...
Vidim upanje, ki nikdar ne umre, vidim samega sebe...
Lep pozdrav, Weirdness
---
You don't know me, you don't know me at all...
Weirdness!
Lahko bi bilo tudi tako. Ampak jaz sem pravzaprav galeba in sonce videla v eni sami podobi.
Kje si, moj beli galeb,
da s tabo poletim do sonca?
Odlepim krila, jih razprem,
pogled usmerim tja, do konca.
morda spomin na morje..morda zelja po doziveti lepoto ...
in tisto, kar je , je skrito v tej pesnitvi.... lepo...
lp, ajda
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Pristan
