Tvoje matere
Na tisoče mater imaš, ki te rojevajo. Njihova dobrota se je prelila s slapom svetlobe čez rob v čašo tvojega pozabljenja. Nisi še doumel njihovih radosti in glasbe, ki jo nosijo stopinje…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Na tisoče mater imaš, ki te rojevajo. Njihova dobrota se je prelila s slapom svetlobe čez rob v čašo tvojega pozabljenja. Nisi še doumel njihovih radosti in glasbe, ki jo nosijo stopinje…
POBOŽAJ ME TIHO NEŽNO S STRASTJO Z ZANOSOM SE ME DOTAKNI IN ME POLJUBI VZEMI ME LJUBI ME MENE NE SPUSTI ME STALNO SI ME ŽELI NAŠEL SI ME NE IZGUBI ME IMEJ ME KOT IMAM JAZ TEBE NEPRENEHOMA…
Ti si moja mala želva, ki se skriva v svoj oklep. Skoraj bi ti rekla mevža, če ne bi vedela kako si lep. Mali in zelen se skriješ pred ljudmi, počasi napreduješ, prideš ven.. in že te ni.…
Te pesmi… mar bodo sploh komu kaj dale? – zaprte so v krog mojih muk, trepetanj. Morda pa le niso neznatne: kapljale iz pok so kot smola, ki teče iz ran in jantarna leže na dlan… Bogdana…
Bojim se vsega, bojim se dvojine, bojim se sveta in lastne praznine, ki tam se odpira, kjer prej lesketal se dveh je plamenov žar, tiho sijal v ta zemeljski kraj, poln nemira teme; in kakor…
Bom kdaj si spet upala strastno želeti, da v meni se moški zgodi, da v bokih kot luč mi zasveti, kot ogenj me vso pozlati? Bom upala spet kdaj želeti živeti – želeti, da v duši, v telesu…
Iste dvome, vprašanja ista, vendar drugače, še vedno nosim v duši. Ne manj, globlje, se dotikaš moje duše. Srce boli drugače, hoče ven, zbežati po tvojih stopinjah.
Se zdi, da vse stoji, in prav nič se ne zgodi, nihče ne vidi, nihče ne sluti konca, svet utaplja se v senci sonca. Ena noč, lahko ti spremeni življenje, ena noč, odpihne iz glave ti…
Kazen moja, že spiš? Ne vidiš mojih misli, ki ti jih pošiljam skozi vesolje. Z vetrom bi te dvignil, v rdečo zarjo spremenil, položil bi te v črno svilo, te z biseri prekril.
Visim z neba, z glavo navzdol. Nogi imam pripeti s ščipalko za Andromedino galaksijo, razstavljam zvezde v misli in oddajam glasove preprostim drevesom. Moji lasje so vrba žalujka nad…
Nikamor ne grem več, nikamor, za to nimam nič več moči. Bolj sama, kot v zemlji je bramor, sem srečna, če kdaj se zgodi, da v svoji temi si privoščim grizljanje ljubezenskih sanj; če svoje…
Da me objema, vso me ovija duše njegove bršljan, da se s pogledom v očesi mi vpija, mene opit in pijan, to sem sanjala in še: sanjski moj, z vsemi mi vlakni predan, v silni pijanosti piše…
Še leží v moji senčni globini mehka snežna rjuha sanj. Po njej prihajaš ti, moj edini, vame zaljubljen, tako ljubeč do mojih ran. Ti, ki ob meni boš ostal; ne boš umrl, ne boš odšel. Ti, ki…
Je res, da spet upam si sanjati mir, vsemiru enak, poln nemira, utripanja srčnih zvezda, od zefira in močnih viharjev drhteč; svetlo dver v naročje Nekoga – Vsemira? Bogdana Namestnik
Razkošna veličina hipov! Te merim s silnostjo utripov, ki v njih oglaša se gorečnost: Ljubezen, ti življenja živost, ti božja iskra in iskrivost; edina prava večnost… Bogdana Namestnik
O teci spet, sla hrepenenja, mi v temno globačo srca. Kot reka, prepolna kipenja, zalij ga s slapovi srebra, ga nežno, prelestno razsvetli, vsega valujoče oživi; kot da bi ga angeli božji…
Sam si pleteš sanje, jih ponujaš čarobnega prahu v dlani ne daš le čakaš na mehkobni njen dotik prebujanja drhtenja , ne zaznaš še se kujaš in drhtiš v samoti nežno hrepeniš po nje goloti,…
Ponoči nisem spala. Gorela je luč, in jaz sem slišala jok gozdov. Prehodila sem jih s svojim nemirom. Skrbi, težke kot svinec, so zdramile tudi veter. Rose so se jim nalagale v dušo.…