Bojim se vsega, bojim se dvojine, bojim se sveta in lastne praznine, ki tam se odpira, kjer prej lesketal se dveh je plamenov žar, tiho sijal v ta zemeljski kraj, poln nemira teme; in kakor utvar privid pod roko bridkosti nasilne ugasnil v črn mol. Bojim se živeti s praznino in njo, ljubezensko sanjo, buditi, še bolj. Bogdana Namestnik
#Poezija
Bojim se

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Bom kdaj si spet upala?
