Oda hrepenenju

O teci spet, sla hrepenenja, mi v temno globačo srca. Kot reka, prepolna kipenja, zalij ga s slapovi srebra, ga nežno, prelestno razsvetli, vsega valujoče oživi; kot da bi ga angeli božji pometli, kot ajde tenčica na njivi naj vse se srebrno leskeče… Ne, ni je razkošnejše sreče, kot čutiti slo hrepenenja. O sla je še več od življenja! Bogdana Namestnik