Ostajaš sam.. (splet rubiajatov)

danaja to je prekrasno: V šepetu noči roka jo boža pod čipko, kjer svilena ga koža čaka drhteče in željno vabi, da le zanj bi razprla se roža. čaka drhteče in željno vabi na poljube nikdar ne pozabi že povabi jo v dvore rajske na nje telesu drzno spozabi... že povabi jo v dvore rajske, a ona v žaru lepote majske objem njegov zavrne prevroči »Saj nisem tvoja lutka s Tajske.« Darinka nadaljevala: Objem njegov zavrne prevroči, a želje skoz sanje v srebrni noči, mu rišejo kadre strasti in omame, nevzdržni so ritmi, spomini pekoči. Objem njegov zavrne prevroči, želje skoz sanje v srebrni noči, mu rišejo kadre vrele strasti, divji ritmi, spomini pekoči. Darinka, malo sem ti jo "popravila", kot se je seveda dalo, ker si imela prevec zlogov. Je pa tezko za nekom frizirati, ker mu pohamsaš njegove misli.... Mu rišejo kadre vrele strasti v noči čarobni vse že brsti. Vabljiv in mamljiv je vonj hotenja objem in poljub - že strast zagori. Vabljiv in mamljiv je vonj hotenja nadaljevanje ...

Vau, Darinka … lepo si napisala! "… želje skoz sanje v srebrni noči … spomini pekoči …" Kar drugačen je zdaj pogled na tega fantiča! Ajda je popravila, ker pri rubaiyatu mora biti le deset zlogov v verzu. Zoprna ta omejitev. Jaz jih ne maram. A za hec je lahko prav to izziv. Morda bi pa ti drugače popravila? Ajda, tvoja kitica … uf, pa ne da se bo res zgodila ljubezen? Počakajmo še koga …

Ajda Tale tvoj rubaiyat mi je dal malo misliti... Sem se malo poigral s pisanjem in rodili sta se dve kitici: Potapljam se v bistvo temne noči, Zazrem se v nevidne njene oči, Tavam in iščem, blodim, še hodim Po poti, kjer sreča nikdar ne spi... Le kdaj se zavem resničnosti té, Usoda igra to igro molčé, Da samega sebe močno sodim Po drugih, ostalih, ki "le" živé... Lep pozdrav, Aljaž --- You don't know me, you don't know me at all...

cetudi ujetost misli, ki kricijo in silijo na plan, ker to si ti Weird, si vseeno napisal zelo lepa rubija.. in vesela sem, da so te malcek potegnili vase...ja, rubiji znajo...morda je to car tistih davnih casov in carobnosti, ki je vladala.. ceprav, roko na srce, vlada tudi dandanasnji in ustvarjalci misli smo tudi drug drugemu navdih.... lp,ajda

hvala suada... ja, nisem imela namena vkalupiti misli v obliko rubaijata a se mi je ponudila in me potegnila vase...si pa dobro zaznala utrip pesmi...ostajas sam, ker si tako zelis... lp, ajda

Živjo, Ajda, naša ali pa vsaj moja pesniška mentorica! Ne bodi huda, če sem te tako imenovala. Z razlogom. Se spomniš, da sem kot odgovor na tvoj komentar nekoč napisala, da … morda si posejala seme … Ja, si. In zdaj ti povem, da je vzklilo. Z vso močjo. Spoznavam se s prostim verzom. Spoznavam se s poezijo v prozi. Res mi je všeč. To mi omogoča še drugačno izražanje sebe. Bolj preprosto, še bolj pristno, in opažam, da ima moč pronicanja še iz globjega. Včasih kar strmim, ker se mi odkriva toliko novega. Všeč mi je, ker raziskuješ! A trenutno sem tako močno v prostem verzu, da mi oblika, ki si jo izbrala, ne sede dobro. Saj razumeš to, kajne? Pa vendar, če se ti da, povej mi (nam) kaj o tem. Rubiajat? So pa tvoje lepo speljane misli vseeno našle odziv v meni. … le čas odmikov … na svoji poti … Ja, včasih pa rabimo tudi to! Pesniški pozdravček, Danaja

rubaiyat - se oproscam, tako je prav. Mene vedno zanese, ker imam v mislih rubine , speljem v rubiajate;) Najdes pa literaturo na netu, morda v kaksni knjiznici. Drugace pa 10 zlogov, rime prva, druga in cetrta vrstica. Je pa seveda kar trd oreh na vse besede najti ustrezno rimo, seveda pa mora biti misel tudi tekoca in najboljsi so seveda tisti, ki se iz ene vrstice nadaljujejo v naslednjo in tako naprej... Ja, poskusi in bos videla, da te bo zapeljalo:). Lej tale se mi je posrecil kot sem ti opisala: V zlate sanje odeta molči luna čarobna mi krade moči, se njen sij z mojimi mislimi sestri in skrivnostno odet, drhti. hvala ti za besede, ki se me se kako dotaknejo in se posebaj drage, ja so ljudje, ki ti enostavno zlezejo pod kozo in ocitno si tudi ti ena izmed tistih... lep dan, ajda

Ajda, hvala ti, za oboje …

Hojla, Ajda! Ja, jutro je pametnejše od večera! Sinoči ni šlo, zdaj pa je kar padlo. Ja, imaš prav, je res nevarno, da te zapelje. Rubaiyat. *** V šepetu noči roka jo boža, pod čipko, kjer svilena ga koža čaka drhteče in željno vabi, da le zanj bi razprla se roža. Fantu ponuja dojke cvetoče, obeta vse zaklade mogoče, ga omami, da glavo izgubi - glas brona pa v zvoniku zajoče. Fant zvonu veli: »Kaj kličeš me zdaj, hočem ljubiti, ko v meni je maj, želim jo ljubiti in ni me strah, da z dekletom ne dosegel bi raj!« Je morda to – to? :) (no ja, lahko bi pesem še malo bolj obdelala, dodelala... vem, a zdaj ne gre za to) Je ali ni? Danaja

super! tudi jaz bi se dodelala napisano, samo tu zal ne morem popravljati,zato popravek tu...aneda, da te posrka vase;) Sam si pleteš sanje, jih ponujaš čarobnega prahu v dlani ne daš le čakaš na mehkobni njen dotik prebujanja drhtenja , ne zaznaš še se kujaš in drhtiš v samoti nežno hrepeniš po nje goloti, njenih dojkah belih prebujenih, preponosen si, le ti na poti. zlivaš misli pleteš dihe stihom želiš zaznati le vzdihe s krikom čakaš na odziv, ponosno predeš v glavi tvoji - le čas z odmikom... Ja, vedno je tako, da se se kasneje porodi kaksna boljsa misel in popravki se kako dobrodosli. Tvoje je seveda dovrseno in ce bi bila ucitel'ca bi rekla, sedi 5:) lp, ajda

danajin biser: V šepetu noči roka jo boža, pod čipko, kjer svilena ga koža čaka drhteče in željno vabi, da le zanj bi razprla se roža. in seveda gredo rubiayati se dlje... s tretjo vrstico se zacne nova kitica: čaka drhteče in željno vabi na poljube nikdar ne pozabi že povabi jo v dvore rajske na nje telesu drzno spozabi... no to je bilo na hitro spacano;) in potem nadaljevanje že povabi jo v dvore rajske in ... lp, ajda ...in potem naprej ....

Aha! In tretja vrstica niza rubinčke, da nastane ogrlica … (uf, skušnjava … sem na hitro pogledala …vleče, kako vleče … pa se ne smem vdati - jutri … Zdaj pa resno delo!!!) Ajda, imaš prav: te kar posrka … Bilo bi pa lepo … dajte še ostali … nanizajte svoje rubine! Je res zabavno! Nuška, kaj si nisi enkrat že nekaj podobnega zaželela? In zdaj rubinčki. Pardon - rubaiyati. Ajdi in vsem ostalim brusilcem dragih kamnov – rubinaste pozdravčke! Danaja

že povabi jo v dvore rajske danaja, lahko bi bila iztocnica ta vrstica ali pa gremo lepo od zacetka, pa upam, da se se kdo pridruzi in mislim, da bo zelo zanimivo nizati ogrlico rubijev. lp, ajda

Še nič rubinčkov? Ja, saj res ni ravno primeren čas – kar premalo prazničen za težke ogrlice. No, Ajda, sem se lotila nadaljevanja. Je res dobra vaja za rime. In tretja vrstica – sicer te rima ne obremenjuje, a pogojuje naslednjo kitico in moraš misliti eno potezo naprej. In je prav zabavno! (glede vsebine ... ha,ha ...... deklici tisto iz tvoje četrte vrstice ni bilo všeč ... morda je bil fant prehiter, predrzen …) In vse skupaj zgleda takole: V šepetu noči roka jo boža pod čipko, kjer svilena ga koža čaka drhteče in željno vabi, da le zanj bi razprla se roža. čaka drhteče in željno vabi na poljube nikdar ne pozabi že povabi jo v dvore rajske na nje telesu drzno spozabi... že povabi jo v dvore rajske, a ona v žaru lepote majske objem njegov zavrne prevroči »Saj nisem tvoja lutka iz Tajske.« Ja, Ajda, fino je bilo! Pa še kdaj! Še kaj! Pozdravčke vsem! Danaja

Ups, sem bila prehitra ... popravek četrte vrstice: "Saj nisem tvoja lutkica s Tajske!"