Zaznamovana
Nikomur ne bom povsem razkrila tega, kar sem nekdaj blodila. Bila je stiska in sreča, stiska v sreči in sreča v stiski. Predala sem se toku Svetlobe in čakala, da me popije, kdaj bom vzeta,…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Nikomur ne bom povsem razkrila tega, kar sem nekdaj blodila. Bila je stiska in sreča, stiska v sreči in sreča v stiski. Predala sem se toku Svetlobe in čakala, da me popije, kdaj bom vzeta,…
Je nekje dežela taka, kot bi si želel jo vsak... Vonj cvetlic, ščebet v drevesih, živa voda, čisti zrak. Je nekje dežela taka, kot bila je v davnih dneh, ko začelo se je z bilko in končalo…
...Tli, ljubezen, tli v meni! Naj te ne ugasne tuja hladnost in življenja mojega bremena... Tiho ždi in čakaj v meni, da v trenutku nekem se nekdo dotakne te, te spet razpihne v zublje…
Nekaj je v zraku. Kot zastor z lepo žensko. Odprtina za sončno luč. Soba velika kot njiva. Vsa prst je zrahljana za setev. Nekaj je zahrepenelo ob oknu tako dišeče s svojim smehljajem.…
Kar prišla je. Tiho. Neopazno. Nepovabljena. Pa je sedla na moja kolena. In se obešala na moja ramena. In je plavala v mojih očeh. In me božala po praznih dlaneh.
Čas ni nikogaršnji zaveznik, je le tolažba pričakujočemu, ko ne doseže tistega, po čemur nesmiselno posega. Čas je ta, ki ustvari privid upanja, in ničesar ni nad tem, ki je, edino.…
Stoječ na razpotju treh poti uporabim oči Hekate... Vse je jasno in vidno, megla ne ovira pogled... In vem, da je tam... ravno to, kar želim... in pot je le ena od treh, pa vendar se ne…
Retorično...o katerem jazu govorimo? O jazu, ali jazu kot jazu v odnosu do samega sebe? Ko reflektivni jaz deluje v popolnem razmahu, takrat se jaz prebuja in neodvisno deluje, brez bremen…
Mimo škrlatne barve sonca... mimo nevihtnih oblakov... po modrini jasnega neba okrog visoke gore plahutajo krila... zvezdne ptice... in se spusti... stoji na skali sveta in opazuje... zlata…
(Iz zbirke Črni brat) Kateri likalnik te je zgladil, da imaš kožo kot rezek zvok glasu, ki zadene v tišino miru. Kdo ti je ustvaril pest, da mečkaš drugemu obraz. Kdo ti je pobelil senco…
Sladka si kot med, rad bi te lizal spet in spet, nobenega kotička zgrešil, nato novo dozo nate bi vlil. Ja, jaz sem tak sladkosned, najraje imam med, ta mi najbolj diši, ki po tvojem telesu…
Oblačim se v mehke snežinke. Zavijam v prosojno meglo. Pokrivam se z belo odejo, potapljam v tolmune s temo. Ko stopam po puhasti cesti stopinje mi nemo sledijo. Ko blodim med golimi bresti…
Rahel veter tiho boža svilnate lase. Grenka solza nežno spira ranjeno srce. Prvo pomladansko sonce greje hladno kri. Pajek v glavi spretno plete mrežo žalosti, skrbi. Tiho mrak se plazi v…
Vzemi si čas. Trenutek zase. Zapri oči. Prisluhni glasbi... Sapam vetra, ki v vejah nežno zašumijo. Valovom reke, ki čez trdne skale bučno žuborijo. Pticam, ki v mogočnih krošnjah spevno…
Danes je sončen dan. Potiho zobam. Odnesli so zadnjo brento. Veter odnaša orumenele liste in trte so se zavile v molk počitka. Mislim na porodne bolečine trte, ko so obiralci z nje trgali…
Kdaj bom našla svojo pot? Tisto pravo, meni lastno? Kdaj moj zmeden um se bo otresel zmot? Kdaj srce bo bilo mirno, kot po nevihti ocean, a v globini valovalo strastno? Kdaj, le kdaj…
Veš, danes sva se srečala… Meglica se je spuščala na prve znake zapuščenega dneva stala sem tiho ob vodi poslušala skrivnostne pripovedi prisluhnila kaj mi veleva… Obrnila sem obraz na…
Prijelo me je, tišči me, zvija, odšel bom , kjer bom sam v tišini, kjer mir morda občasno zmoti grom, mogočen grom ali pa le sapa. In že sem lahek kot pero, neznansko breme je odšlo, le še…