Kdaj bom našla svojo pot? Tisto pravo, meni lastno? Kdaj moj zmeden um se bo otresel zmot? Kdaj srce bo bilo mirno, kot po nevihti ocean, a v globini valovalo strastno? Kdaj, le kdaj postala močna bom kot skala? Da ne bodo več bolele me krivice, vsak prepir? Kdaj ne bom se več ničesar bala? Kdaj iz mojih vlaken končno izginil bo ves ta preklet nemir? Kdaj... Ne kdaj, ampak v katerem svetu vsak od nas pod svojim soncem bo cvetel? Vsako noč, vsak dan in vsak trenutek upam, čakam... da kljub naši bedi se bo novi čas začel!
#Poezija
Kdaj
Skupnost Pozitivk
Komentarji
1Platana tale tvoj Kdaj je pa kot bi bil moj:)
Mi bereš misli morda?:)
Ali pa gre za tisto sorodnost,
ki med nama je doma:)
Ti čaj in jaz kavica
p.s.
te vprašam Kdaj
bom to dočakala?:):):)
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Reka tiho teče
