Hvalnica
Zatemnjeno sonce v mesečini noči, kako naj izrečem svojo hvalnico tebi, ki zoriš seme duha v meni. Kako naj ti s hvaležnostjo podarim svoje sadove. Kako naj pišem brez tvoje svetilke, povej…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Zatemnjeno sonce v mesečini noči, kako naj izrečem svojo hvalnico tebi, ki zoriš seme duha v meni. Kako naj ti s hvaležnostjo podarim svoje sadove. Kako naj pišem brez tvoje svetilke, povej…
Nehajte spomini s krili prhutati, nehajte spomini ob postelji mi stati Nehajte spomini v sanje mi hoditi, nehajte spomini srce mi spet buditi Nehajte spomini, ni več vredno tega, nehajte…
Življenje je frustracija, ki se do smrti ne konča. Po sreči hrepeniš ves čas, ta pa ti skriva svoj obraz! Vsak dan le borba neprestana in mukotrpna ti je dana. Le včasih sreče blisk nebo…
Gledaš na okrog, iščeš svoj jaz, mene sploh ne opaziš, loviš se skupaj s senco svoje preteklosti. Je to zločin, če sem te ljubil in te zdaj zasledujem? Greš mimo mene, kot da sem nekaj kar…
Pod Uršljo goro, pred davnimi časi, ob neki majhni vasi, je vila živela v žitnem klasu, so vsi jo poznali po zlatem lasu.. Bila je Zlatolasa, majcena vila, iz žitnega klasa se je rodila..…
Vstopila sem v pritličje svoje rojstne denacionalizirane hiše. Objel me je kamniti hlad zidovja. Z globokim vzdihom s pljuči sem objela mladostne spomine, ki jih je nekdaj zajel in razdejal…
(Balada o gozdu in človeku) Mojbog kako čas beži. Že pošteno me zebe na mestu, kjer je mrak odtrgal z moje kože košček sonca. Tako mraz mi je. Volk gleda gozdu v oči. Jaz se zakopljem v…
Nespečnost zgnetene svetlobe v večnem baroku neba, ki se pogreza vame in si nabira prah skoz zanosen ples in poigravanje z mojim hrepenenjem, ko slonim nad bregom in opazujem igre vode in…
Nedotakljivo in nevidno prav previdno s hrepenenjem v srcu zrem. Ljubim širno morje, sinje obzorje, vetra morskega objem. A v gorah nad pečino, čez strimo, kot orel, v mirne letu naj…
Roke so veje telesa, ki si z gibi trudijo potešiti nasitnost maksime s plešočim telesom viharnega bitja, budnega duha. Roke so izhodišče, so mejno križišče, kjer se skušajo doseči razdalje…
js bin kantala. samo da me nebi kdo čel, js bin se znala, če se biš zraven mene sel. js bin kantala, če biš me zel, js bin ti dala, ma res, vse kar biš tel. Js bin kantala, kur tiči…
Mislim na sonce in rože. Lepe so senčne pojave. Spominjajo na stare dni, na tiste čarne stare noči. Ko smo otroško strmeli v daljave in s srci v grlih čakali naslednjega dne. Želeli smo…
Lepota je, ki jo vidim tu! Lep je, mali cvet, ki odpira svoj zaklad v novem jutru. Lep je Ves svet! Lepota je! Narava, vse prebuja moje oči. Lepo je sonce, ki mi sveti sem, tja in na vse…
Noter pogled, navzven polet. Na vrhu in spodaj pogled se razliva… Veter prepiha kanale prahu, voda odnaša reke smradu, ogenj zažiga strupe na dnu. Letiva, letiva, ne Ikar, ne Dedal, sama,…
Kakšno vreme kaže danes tvoja duša? Moja duša je nocoj zibala svetlo zvezdno nebo. Sedaj se dani in duša gleda čez morje in se razpeta seli z galebi po morski gladini. Se useda na skalne…
Dan kot vsakdan. Spoznanje, bolečina. Nemoč nad samim sabo. Izdaja, odtujitev. Nič ni več sveto. Izgubljena v svetu... tavam in se zaletavam kot vešča brezglavo v svoja namišljena sonca. In…
Čaroben kot noč, iskriv kot dan, lebdi in živi noč in dan. Prebuja in zaspi z utripom narave, v sanjah živi v ljubezni. Ne potrebuje stvari, bogastvo so živali, s katerimi živi.
Nihče ni čisto popoln. Nihče ni čisto zgrešen. Nihče nima možnosti da bi popravljal čas, viseč na dveh klinih neba, ki jih ne more doseči. Včasih je človek potreben greha, včasih je ves…