#Poezija

Minevanje

aurora1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Mislim na sonce in rože. Lepe so senčne pojave. Spominjajo na stare dni, na tiste čarne stare noči. Ko smo otroško strmeli v daljave in s srci v grlih čakali naslednjega dne. Želeli smo biti že tam v daljavi, hoteli smo biti pomembni odrasli. Ko danes to smo, spet strmimo v daljave, v tiste nazaj in v tiste naprej. A srca so v prsih in žalost v očeh je… Daljave naprej imajo sivkast nadih in tiste nazaj čarajo solze v očeh.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Lepota je!