Roke

Roke so veje telesa, ki si z gibi trudijo potešiti nasitnost maksime s plešočim telesom viharnega bitja, budnega duha. Roke so izhodišče, so mejno križišče, kjer se skušajo doseči razdalje gibanja lastnega duha. Rišejo kroge in črte skrivnostnih znamenj, ki jih v gibih spremlja poigravanje mravlje, hrepeneče po delu, da mravlja preživi ironijo njene majhnosti in opravičuje človeško sključenost. Kot viharna reka se pretakajo strasti rok h količinskosti in do onemoglosti gibanja povešajo človeku glavo od utrujenosti. Ko moč ugaša, se nagubajo in z omotico telesa v prostoru in času se sušijo z občutki večne nepotešenosti. Rojstvo jih je prilepilo na telo, da mu bodo služile, ko bo skušalo uveljavljati svoje znake moči in se očistiti v pisavah njihovega vodoravnega gibanja. Roke se rokujejo v starih in novih prijateljstvih in s stiski drugih rok ogrevajo dušo. Roke plačujejo tudi davek lastni pameti. Ustvarjajo fasade hiš, tlakujejo ulice, izdelujejo oblačila z znamko, a pri tem svojem napenjanju sil ne vedo točno komu pripadajo. Ko se počutijo obložene s krivdo in se blato nabere za nohti, jim voda in milo izpereta umazanijo z dlani in duše. Nato si nadenejo bleščeče prstane in si pridržijo pravico, da se lesketajo od vrlin in kažejo kako so se bojevale in delale. Malo kdaj se čutijo krive za vse kar niso storile pa jih je onemoglo telo osvobodilo suženjskih dolžnosti.