Tat

Gledaš na okrog, iščeš svoj jaz, mene sploh ne opaziš, loviš se skupaj s senco svoje preteklosti. Je to zločin, če sem te ljubil in te zdaj zasledujem? Greš mimo mene, kot da sem nekaj kar si že zdavnaj pozabila. Ne priznaš si, da si tat mojih sanj, ki zate nikoli niso obstajale. Živela si na oblaku. Tvoj um je bil glasnejši od srca. Želela si me utopiti v svojih lastnih željah. Z njimi bi rada odšla naprej. Vzel sem meč sprave kot Salamon, kot delil bi pravico. Takrat posvetil je vate žarek in skunil vse načrte. Bal sem se tvojega temačnega pogleda, ki gledal je stran brez vprašanj si odšla, ovenele so lepe besede. Sežgal sem tvojo pot do mene tvoje načrte z mano, ki nikoli nebi bili uresničljivi. Odkrij se, zbudi se iz svoje maske vem, da te je sram lastnega pogleda ne moreš mi uiti. Gledaš na okrog ne vidiš me slep je tvoj pogled, gluha tvoja ušesa za ljubezen. Spet sem svoboden sam sam v svojem svetu nikogar ni, ni mi dolgčas le jaz in moj obraz misel še kdaj zaide nate oči gledajo tvojo površino. Grem svoboden v svet vsi so drugačni prekrivajo notranjost sebe samo še površina, da tat vzame kar mu pripada polno igranih pogledov, polno ljubezni, ki je ni le barva, ki prekriva realnost ljubezni in pogledov.