Ali se spomniš?
Se še spomniš, kako si prihajal k meni, se še spomniš, kako si me zgrešil? Se še spomniš, kako si se potem vračal? Ali se spomniš, kje si me našel? Se še spomniš, kako sem te prepričevala?…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Se še spomniš, kako si prihajal k meni, se še spomniš, kako si me zgrešil? Se še spomniš, kako si se potem vračal? Ali se spomniš, kje si me našel? Se še spomniš, kako sem te prepričevala?…
Ti molčiš. Kamen, na katerem si sedel je spregovoril. Zrušeni kamen je napisal zgodovino. Ob kamnu si sam kamen postal. Telesno in čustveno nevtralen. S pomanjkanjem svetlobe. Kamen s…
Salonar je padal v praznino in nikoli več ni dosegel vodoravne ceste, da bi nogo obul in znova shodil. Salonar je s svojo konico tipal kje so še ovire in kje v področju časa je ples. Če bi…
Ko si odhajal zakaj nisi vzel s seboj spominov zakaj si ostajal tu z nasmejanim obrazom zakaj si ostajal tu z istimi glasovi zakaj si dopustil da pljuskajo izgovorjene besede v obraz zakaj…
Spala sem pa me ni pustilo v miru spati. V mojih prsih je začelo biti tuje srce. Kako je to, da je bitje prebudilo moj spanec, kako je to, da se je tuje srce prikradlo v tišino in sprožilo…
Srce je ves svet v tvojem telesu, srce je rdeča jagoda v jutranji rosi, srce je nasmeh, zaljubljen v studenec, srce je koča, v kateri se je zgodil čudež. Srce je ves spomin in vse vedenje,…
Pokažeš svoj obraz in nasmeh je vse, kar premorem. Napišem ti pismo, a ti si tih in skrivnosten. Potapljaš se v šumenju valov, oglašaš se s spreletanjem ptic. In sem ptica in val in sem…
Zjutraj zarana sem razprla svetlobo, prihajajočo luč odznotraj, vso nakopičeno moč duha, vso površino notranjega bivanja, vso razsvetljeno dlan sem razprla in jo dvignila visoko nad svojo…
Zdaj razumem kako sem hodila korak za korakom po stezicah in belem kamenju pozlačenih idej prepričana, da me materina roka pelje na peskovnik ob reki, kjer bom gradila gradove svojih sanj.…
Korenine so pognale deblo drevesa in zeleni duh je potoval in se vzpenjal navzgor. Deblo se razvije v višjo enotnost: krošnjo. Krošnja se razcveti in rodi sadeže. V sadežu je ukinjen cvet…
Okoli vratu bi ti roke ovila, te stisnila k sebi in na vso moč zavpila, to je tisto, ko iskala sem v tebi, našla in videla pa sem v sebi. To je ljubezen, ki jo hočem prijeti, ti si tisti,…
Veter mi je prinesel od tebe najlepši glas... upam, da tudi ti zdaj slišiš, da v mislih čuvam te jaz. Na ptici začutila sem tvoja najlepša krila... hvaležna sem za vse, kar sem od tebe…
Ob koncu pomladi, v začetku poletja, na trati ob vrtu, preprogi iz cvetja. Poljub si mi dala, kot Ti si ga znala, bila si kot roža, mikavna in zala… Na pravljični trati bilo je zakleto,…
Sladko satje v rosah deviških rok, gnezdo plete domišljijo s petjem ptic. V krošnjah platan se znoči in morje valovi. Tišina poletnega večera se nabira v vejevju in teža skrbi v kopalnem…
Ko greš za mojim pogrebom, vedi, da slišim prav vsako, tvojo resnično, ali lažnivo besedo. Zato imam najraje, da si kar tiho in začutiš tisto posebno milino, ki je vedno prisotna na…
Česa se bojiš, kaj bi se zgodilo? Zakaj pred menoj stojiš, kot bi bila strašilo? Zakaj te ni tu, ko te hočem? Kam zbežiš, ko sama jočem? Pred čem bežiš, ko kar greš? Ko Zagledan stojiš,…
Na dedovi gmajni pred vasjo v Kozjepari stare jablane povešajo veje nad ozko potjo. Ves grunt so reveži davno gospodi prodali, otroci otrok o prazni skledi le malo vedo. Na Križišču stoji…
Ko še nisem imela obraza sem vodi podarila svoje življenje. Vodi, ki ji struga določa tok, vodi, ki pronica skoz kamenje, vodi, ki za seboj pobira osat in suhe veje, vodi, ki si je izbrala…