Najlepši cvet

Veter mi je prinesel od tebe najlepši glas... upam, da tudi ti zdaj slišiš, da v mislih čuvam te jaz. Na ptici začutila sem tvoja najlepša krila... hvaležna sem za vse, kar sem od tebe dobila. Sonce se je s svojimi žarki vztrajno prerinilo skozi tisoče oblakov... spomnili so me nate, ki ni te strah sanjati, lotiti novih se korakov. In zrem v nebo nad mano zdaj, razpira mogočno se, visoko... hvala, ker si tu, ker pustiš, da čutim te globoko. Vem, da tudi, če bi seštela vse pore, ki imam jih na sebi... ne bi presegla vseh lepot, ki se da čutiti jih v tebi. Ce bi šla in odprla vsa vrata tega sveta... ne bi čutila tega, kar čutim, ko vstopam skozi vrata tvojega srca. Saj kot cvet si, droben, tih, molčeč... a z najlepšimi barvami, kot ne bo nikoli ga več...