#Poezija

Potrpežljivost

titanic1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Okoli vratu bi ti roke ovila, te stisnila k sebi in na vso moč zavpila, to je tisto, ko iskala sem v tebi, našla in videla pa sem v sebi. To je ljubezen, ki jo hočem prijeti, ti si tisti, ki ga želim imeti. Vem, da svoboden si in del vesolja, ne vem, če je to tudi tvoja volja. Vem, da ne smem si te premočno želeti, želim pa si te strastno objeti. Vem, da želiš si to tudi ti, čeprav si iz tega ne delaš skrbi. Kdaj bo mogoče to, ve pa le Bog, poslušam in gledam za znak vsepovsod. Nikjer pa odgovora točnega ni, počakati moram v vsej potrpežljivosti.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Najlepši cvet