Dotaknil si se mojih sanj
Kot dih, dotaknil si Se mojih sanj, neviden si očem, sluhu Si neslišen, prijeti Te mogoče ni, podoba Tvoja prej zbledi. Pa vendar vem, da Si, dotaknil Si se mojih sanj, v njih mene ni bilo,…
Vse objave avtorja.
Kot dih, dotaknil si Se mojih sanj, neviden si očem, sluhu Si neslišen, prijeti Te mogoče ni, podoba Tvoja prej zbledi. Pa vendar vem, da Si, dotaknil Si se mojih sanj, v njih mene ni bilo,…
Verovati je zlato, fino, čisto, brez zmesi, saj loščilo si Ti sam, če zares verjameš vanj. Ananuša
Večna je sreča človeka, ki nasmeh počaka, brez joka in stoka, le Veselju odpre vrata.
Božični dan nam je bil iz Neba poslan, da ljubezen bi Vesolja začutili in za Večno se v njega zaljubili. Da z Vesoljem še Zemljo bi ljubili in vse, kar skupaj z njo smo dobili.
Siva imam pramena, to mladosti so imena, z leti prikorakala so k meni, nase vzela so bremena moja. Čas in leta niso jih zlomila, z mojih las so le barvo izmila, kakor da prebeč je mila, v…
Med zvezdami potujem, Vesolje raziskujem, nič novega ne izvem, a obupati ne smem. Skrivnost se je razkrila, vso žalost bo utopila, iz nje bo radost naredila in z njo ves Svet umila.
Samo Ti si še ostal, ki v srcih ljudskih peti si znal. Toplini si zraven ljubezen dodal, hrepenenju odvzeti, bolečino si znal. Sam nisi vedel kdaj si pesnik postal, prav zato, ker si zgodbe…
Sanje svoje bi ti zaupala, če tudi jaz bi od tebe tvoje dobila in bila prepričana, da z njimi duše tvoje ne bi umorila. Resna stvar so sanje, saj kdor jih ne doseže, se mu prav lahko zgodi,…
Na polju med cvetjem, sva se spoznala, v krošnjah dreves, imela sva ples, tam gnezdo sva spletla iz vej in mahu, da ne bi mladički poznali strahu. Dolgo sva skupaj živela, in res sva se…
Prijatelji moji lahko vam povem, da prav dobro sam vem, kako zgleda, če izgorevaš, če v zrak izpuhtevaš, se tega zaveš in k zdravniku greš. Saj klinično sem zdrav, le da sem dremal, tega mi…
Deklica mlada si, saj ne veš kdo si, ker ti povedal ni tega še nihče. Sama boš morala modrost to izpiti ali pa ne boš vedela, zakaj življenje to te žalosti.
Ob potapljanju v Tvoje lepe pesmi, me zamika, da v sebi bi zbudila pesnika, mu velela napisati rime, ki napisal jih še ni nihče, v tem času zime. Zamika me obleči potapljaško si obleko, v…
Tako so lepe, tako so lepe, to so pesmi Svete. Njih avtor je Gospod, ki ne pozna nobenih zmot, v Večnosti prebiva in pesmi te po Svetu nam razliva.
Želela dar življenja sem spoznati, skupaj z materjo Zemljo stanovati, pa paket darilni sem preveč zavila, da lahko bi v tem življenje ga odvila. Darilo življenja v nevednost sem oblekla, v…
Vsak dan te vidim, vsak dan te gledam, pa te ne poznam, ker le oklep gledam. Ničesar nimam ti povedati, saj sploh te ne poznam, pa vendar si me pričel živcirati, govorico tvojega telesa…
Se čas v nas rojeva in z nami tud zgineva, ko izginejo ljudje, spominom čas puste. Ko se ljudje rodimo, si prostor naredimo, življenje v njem gradimo, spominom prostor zapustimo.
Maškare, Kurenti, sprevodi in karnevali, čas ste zaznamovali, zimo boste pregnali. Čarovnice in Zmaji, Kurenti in Vile, Kavboji in Indijanci, maškaram ste znanci.
Ti preljubi stih, moj trenutni si navdih, ko te izlijem na papir, me takoj prevzame mir. V srcu pečeš in tiščiš, dokler pot si ne izboriš, skozi svinčnik in papir, na svobodo ti hitiš.