Se čas v nas rojeva in z nami tud zgineva, ko izginejo ljudje, spominom čas puste. Ko se ljudje rodimo, si prostor naredimo, življenje v njem gradimo, spominom prostor zapustimo. Ko zimski čas, spet pride v Vas, snega in mraza nam pričara, se zima poslovi, k Pustu pohiti, na sneg in mraz, spomine le pusti. Poletje prihrumi, iz Afrike beži, v Sredozemlju se ustavi, nam dopusta zaželi, z veseljem si privoščimo, čar sonca in soli, a ob koncu poletja, čas spomine le pusti. Ana Nuša
#Poezija
Čar minevanja

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Jutro
