Ob potapljanju, me zamika

Ob potapljanju v Tvoje lepe pesmi, me zamika, da v sebi bi zbudila pesnika, mu velela napisati rime, ki napisal jih še ni nihče, v tem času zime. Zamika me obleči potapljaško si obleko, v morske se globine potopiti in lepoto njih, iz njih piti. Zamika me skočiti s planeta Zemlje, se v Vesolje potopiti, z njega vso Modrost zvabiti. Zamika me paradižnik posaditi, njegovo rast opazovati, saj paradižnik sam ne ve, da skrita v sadež je njegov, Modrost Vesolja. Ana Nuša