Želela dar življenja sem spoznati, skupaj z materjo Zemljo stanovati, pa paket darilni sem preveč zavila, da lahko bi v tem življenje ga odvila. Darilo življenja v nevednost sem oblekla, v karton iz strahu in bolečine ga zavila, pentljo iz obupa naj nadela, in v temno sem skrivnost ga skrila. V palačo iz marmorja postavila, s tančico iz čipk in svile ga pokrila, v steklen akvarij z biseri skrila in v vsem sijaju nanj pozabila. Prijatelji moji v tančico zaviti, na njej je sovražnikov napis opaziti, vsi se zdijo mi enako skriti, res ne znam v njih prijateljev odkriti. Ana nuša
#Poezija
Prijatelji

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Ranjena vrtnica
