Prijatelji moji lahko vam povem, da prav dobro sam vem, kako zgleda, če izgorevaš, če v zrak izpuhtevaš, se tega zaveš in k zdravniku greš. Saj klinično sem zdrav, le da sem dremal, tega mi nihče ne pove, da kar naenkrat bom krepav, samo zato, ker sem preveč garal. Vlačim na okrog se kot megla, ki nima goriva, da pod nebo bi se skrila, moj korak je težak, glava pa zmedena. Srce govori, da tega mi treba ni, se pamet upira in me živcira, kje denar bo dobila, da še naprej bo fino živela. A strah je močan in postanem tlačan, lastnih občutkov ječar sem postal. Moj cilj je poznan, da bom vzoren državljan, bom davke plačeval, pri sebi pa varčeval. Ana Nuša
#Poezija
Izgorevanje
Skupnost Pozitivk
Komentarji
1Igorevanje res da misliti. Mnoga življenja tečejo v nabiranju "nepremičnin", mnoga se podrejajo karieri, večanju bančnega računa. Mnogi komaj konec s koncem vežejo, pa niso kaj prida bližje. Čemu naj bi bili bližje ?
Izgorevanje lahko teče zelo v prazno, pa še onesnažuje lastno bit, kajti vse tvarno pridobljeno ostane tukaj, potomcem, s seboj "vzamemo" le vrline in slabosti, te nas oblikujejo, da smo kakršni smo. Vedno znova se vračamo na prizorišče tridimenzionalnega sveta, z menjavanjem vlog skušamo doseči več, kar pomeni, da smo boljši Ljudje. Do kdaj ? Vse dotlej, dokler ni vse poravnano, potem nismo več v kolesu posledic in sami odločamo kaj bomo počeli in kam bomo šli.
Če se še dotaknem same pesmi, bi rekel, da se da napisati tudi bolje, kar pa ne pomeni, da ni razumljivo, kar si prikazala.
Bodi dobro.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Deklica radostna
