Na polju med cvetjem, sva se spoznala, v krošnjah dreves, imela sva ples, tam gnezdo sva spletla iz vej in mahu, da ne bi mladički poznali strahu. Dolgo sva skupaj živela, in res sva se rada imela, pa med naju stopila je tista, ki ne pozna nobenih pregrad. Vse meje prestopi brez vise in potnega lista, nobenih ovir ne pozna, nobenih mej ne prizna. Odnese te na krilih spoznanja, ne potrebuje nobenega priznanja, resnico vso pozna, a se z njo nikoli ne baha. Iz gnezda te vzame te v Večnost odpelje, tam svetel dom ti podari, v katerem temnih ni skrbi. Ana Nuša
#Poezija
Na krilih spoznanja

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Mojih pet minut
