Trubadurska
Velikokrat sem si porekla že, da prenehala bom pesniti. Ker je to preveč adrenalinski šport. Ker je včasih prav težko ostati sebi zvest. Ker se včasih svet zdi strašno pust in mrk. A že…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Velikokrat sem si porekla že, da prenehala bom pesniti. Ker je to preveč adrenalinski šport. Ker je včasih prav težko ostati sebi zvest. Ker se včasih svet zdi strašno pust in mrk. A že…
Hotela sem ti še nekaj reči, toda dež je presekal moje besede. Hotela sem te poklicati, da bi se vrnil, toda dež je udušil moj klic. Tekla sem za tabo, da bi te morda še ujela, toda dež je…
Zajadrajva skozi to širno, neskončno in tiho nebo. Z roko v roki do zvezd se sprehodiva in na zadnji konec blede Lune se usedeva, da se nekoliko odpočijeva.
Tako tiho izgine ter v stare kamnine ponikne in ob jesenskem dežju spet na plano pride voda v jezero. Razteza se onkraj jezera dežela kraška in čisto tiho v jeseni svojo čudovito, ob Soncu…
V daljavi skriva svoj žarek upanja, iskrene ljubezni in nežnega dotika sočloveka. Nežna in bela luč, ki preganja temo in pospravlja negativno energijo.
Poslušaj moj otrok več nisi dete; želim ti zdravja v življenju sreče, iskrive nagajive in dneve sončne, še odkrit pogled, drže pokončne… Zraslo dete iz otroka je v moža, besede so ostale mu…
Lahkotno snežinke prekrivajo tla, se veter z njimi spet nežno igra, prekrile vrhove, poljane, drevesa, zima jih bela je v sneg vse oblekla. Zdaj polja in trate počivajo spijo, že mladi se…
Pred menoj nenadoma pojavi se gospod Bonton. Njegova obleka je dovolj, da vem, da to je on. Vljudno seže mi v dlan in me pozdravi. Jaz kar po domače mu odgovorim, da je ves zgrožen. Komaj…
Skozi polje lepote in njenih skrivnosti se vije moj svet. Prihaja na drugi strani, skozi širen modri in zeleni planet. Na drugi strani, daleč na svet se preliva moja pesem, a slišal jo ne…
Napisal sem na belo pero majhno solzo in jutranjo roso. Jutranja tišina in megleno jutro. V roki belo pero, brez besed in pravih rim, ko za trenutek zastane mi dih.
Starost, si res mirna in svetla, obzirna, resnicoljubna, potrpežljiva in zgledna, vse osrečevati sposobna; si res praznik življenja? Če so petki in svetki življenja prepolni zmot in…
Kdor bi me sedaj povprašal, komu sem srce oddala, bi se mu v odgovor le nasmehnila, dejala: tokrat ta oseba sem jaz sama! Danijela Premzl
Času jaz ne kljubujem, se tega ne sramujem, že vrisal mi srebrn je las, drobne gube na obraz, spremenil je dekliški glas. Vendar vedro gledam v dan, veselim se objema tam.. ob njem, naj…
Pa kaj če zaželel sem da napišem pesem, saj besede vrejo kar na plan iz nič v dan, spremene besede v melodijo v zvok v tišino, mi odpre notranjost in odžene vso sivino. Saj pisal bi o…
Sočutje, sožitje in sodelovanje so svetle moči za polno življenje. Lepoto, dobroto vsi v sebi imamo, da jo odkrivamo in še razvijamo. Ne le zame, za naju in vse svoje, raje za vse, da se…
Moje preteklo zeleno življenje je leglo v zdajšnje človeško telo, da si duša v temi spočije svoje spomine. Predramlja se po poteh svojega dihanja in objemanja s svetlobno tančico glasu.…
Svetlikal se je sneg, hladna mesečina je vabila, nisi me pogrešala v objemu, njemu in še njemu, nisi se zbudila. Noč bila je dolga kača, nisem gledal skozi zid ni šlo, nisem videl z očmi,…
Pri prvi ljubezni je občutila, da se predramlja njeno srce in telo. Ni se še poznala, da bi vedela kako lahko ljubi. Bil je nemir z malce platonske poetike v razkošju pomladne nore…