Zelene trate

Času jaz ne kljubujem, se tega ne sramujem, že vrisal mi srebrn je las, drobne gube na obraz, spremenil je dekliški glas. Vendar vedro gledam v dan, veselim se objema tam.. ob njem, naj čuti, da ni sam, nasmeh nagajivih mu oči pove, da ljubiti srce še vedno sme. Mineva dan, je teden mimo, živi ljubezen, ne čuti zime, le ura teče, z njo čas potuje, da pomlad trate zopet v zelene škorenjce obuje.