Starost, praznik mojega življenja

Starost, si res mirna in svetla, obzirna, resnicoljubna, potrpežljiva in zgledna, vse osrečevati sposobna; si res praznik življenja? Če so petki in svetki življenja prepolni zmot in prehitevanja, minevajo tjavdan in brez vesti, brez vrednih ciljev, prave smeri, v trudu le za videz, ni modrosti. Vsaj ob naboru let vzeti si čas zastavljati si prava vprašanja, kaj ni bilo prav in ne dobro, komu vsiljivo, celo škodljivo, koliko hudega je povzročilo. Starost je skrajni čas za spravo, vsega popravo in poravnavo, dojeti davno preslišano, očitke in sodbe izbrisati, oproščanje si zaslužiti.