Sneženi mož

Lahkotno snežinke prekrivajo tla, se veter z njimi spet nežno igra, prekrile vrhove, poljane, drevesa, zima jih bela je v sneg vse oblekla. Zdaj polja in trate počivajo spijo, že mladi se sankajo snega veselijo zvonik se oglaša odmeva v dolino, prelepo je prekrito v snežno belino. So ptice poskrile so pod ostrešja, daleč pomlad je, še dlje do poletja, nam veter in burja gradita zamete, ostrešja krasijo ledene nam sveče. A možje sneženi ponosno že stojijo, na zimo, v mrazu, snegu se rodijo, v hladen zimski dan vsem v okras, zdaj spet zima, prišel je njihov čas. A sonce prebuja, pomlad že prihaja, sneženi mož poslavlja se in odhaja na zimo ostal prijeten bo le spomin, ko sneg prekril bregove je do dolin.