Združena v večnost
Božansko je ko prepleteva dlani, ko toplina tvoje roke se v mojo naseli ko počasi zarežem z britvico tvoj trzljaj in kri.. ki jo počasi pijem in gledam te v oči, kako prelep je tvoj obraz..…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Božansko je ko prepleteva dlani, ko toplina tvoje roke se v mojo naseli ko počasi zarežem z britvico tvoj trzljaj in kri.. ki jo počasi pijem in gledam te v oči, kako prelep je tvoj obraz..…
Na belih raztrganinah neba- tema, počasi jasnost trga sivino.. brez besed ti in jaz strmiva tja tišina zavita v toplino najinih src govori več kot tisoč besed, trenutek je najin, ni več…
V zvonu je odbilo polnoč, ogrnem črn plašč in proti skalam grem, razburkano je morje črno, razjarjeno jezno je kot jaz, da svet je preklet, da v njemu ni več čar živet. Veter razpre mi…
Ko se srečava spet, to zagotovo drugačen bo Svet, nič ne bo isto ostalo, bo za naju vse novo postalo... Bodo Angeli padli vstali, dan bo zamenjala noč in Nebeški bodo padli postali, moč bo…
Skoraj nevidno za navadne dni to kar s tabo spaja, kar v meni še živi.. Kot drobna senca včerajšnjega dne z močjo izliti se v danes, ostaja tisto nekaj v nama, kot že ugasnjen ogenj je ki…
Kako naj ti povem, da si vse kar znam in sem. Da žal mi je za vse, in da pogrešam te? Kako naj te moja roka poboža, ko si te želi? Kako naj ti rečem, da si moja roža, ko se mi vse lepo zdi?
Karantena duha, Zapora za misli. Na vsakem koraku uživa s teboj, Usmerja te, vodi po poti že znani, Oblikuje besede, ti daje napoj, Ki ohromi ti misli, duha ti omami. Karantena duha, Zapora…
Dragi po mobiju več me ne kliče, nič več sporočil ni, besed, da me ljubi, solze le moje samote so priče, srce moje z njimi se v žalost zabubi. Tudi če noče, naprej ga še ljubi neumno srce,…
Poklical sem te, ker sem hotel slišati tvoj glas, ker sem želel občutiti toplino najlepših dveh besed: LJUBIM TE, kajti dolgo od tedaj je že, odkar si mi izrekla jih z milino, zdaj pa le…
(Iz cikla pesniška zbirke Gorečka) Oštevilčeni sedeži, parter, čakajoči gledalci. Odrske luči. Zalet duše. Zamaknjenost. Gubanje in padanje svile med nitmi kostumov. Trakovi plapolajo in…
(Iz cikla pesniške zbirke Gorečka) Ostala je zunaj telesa. Vzhajajoča, razpršljiva, nepredirna luč. Eliptični žarek. Leksika duše. Retorika. Razgrnjena roka nad občinstvom. V intervalih…
Ljubezenska poezija je razodetje. Lahko bi jo primerjali z zvokom, s katerim uglasbimo naše telo. Če imajo Francozi Jaquesa Préverta, pesnika, ki je posvetil ljubezni neizčrpen navdih…
Morda nisem ravno perfektna sem pa predvsem direktna. Morda nisem vedno nasmejana, ker sem iz groba izkopana. Morda nisem čisto takšna, znam biti tudi drugačna. Morda nisem samo jaz, in je…
Vihtiš svoj ostri meč, a ne veš, da ne smeš pokositi rdeče niti, ki drže upanje. Zablode sij slepeči vid megli, brez noči,
Žalosten sem, vem zakaj, ne gre naprej, ne pristane nazaj. Vrtiva se, na robu sreče, čas izginja, dogorevajo sveče.
Gledam ti globoko v oči, kar vidim, boli, ne obstajam več, to nisi ti. Toplo naj te noč pokrije, zjutraj zmeraj, naj svetloba te oblije, čeprav ni moja, roka, ki te boža, naj bo voljna…
v moja nedra na postanku časa tvoja ladja je zavila bežno bežno odprl svoje si zaklade pobožal in poljubil moja krila nežno nežno
Draga me ljubi, draga je z mano, srečno ljubiti se nama je dano. Morda to zgodi se v naslednjem življenju? V temle srce je predano trpljenju. Četudi me ljubi, četudi je z mano, je to le v…