Če bereš to pesem...

Eh, Žafran, Lea, saj me ima rad, samo že dolgo mi tega ni povedal. Pa saj vesta, kakšne smo ženske - kar naprej hočemo vedeti, če nas (še) ima rad, ker nas je strah, da nas morda nima več. No, mene je res malo strah, ali pa kar precej, ali pa močno. Potem pa napišem o tem pesem, v kateri izrazim te svoje strahove, in si s tem dam na rano obliž, potem mi pa malo odleže, do nadaljnega... in zgodba se ponovi... recimo... Če bi vidva poznala vse okoliščine, bi me razumela. Tako pa... Eh, pa pustimo to! Vsekakor pa sem vama zelo hvaležna za vajino prijateljsko podporo. Prav blažilno vplivata name. Res hvala obema! Prijeten ostanek večera vama želim Ljuba

Ljubezen je res čudna stvar.Kadar jo nestrpno pričakuješ ne pride...ko pa že obupaš nad njo se pa prikaže...kar naenkrat iz nič.Ljuba ne obupaj!Če te ima on rad,bo prišel...verjemi in upaj!Tudi meni se je zgodilo srečanje z meni nekoč drago osebo.Presrečna sem...tudi po tvoji zaslugi. *Estella*

Ljuba Srce se v žalosti tebi zabubi, Čaka besed, da še kdo ga zasnubi. Čaka melodijo veselo, poznano, Na drugi strani glas, ki je šel v neznano. V neznano, saj tukaj s teboj več ga ni, V neznano, povzroča ti le še skrbi. A žalost ne bo vedno večna, otožna, Nekoč je bo konec, ti boš srečna, premožna. Takrat konec bo zabubljenega stanja, Ker prebila oviro boš na poti spoznanja. Prilezla boš ven, kot najlepši metulj, Odsev v ogledalu, popoln dragulj. Ljuba, boš videla, da ne trpiš zastonj. Da se utapljaš v žalosti je le vmesno obdobje, v katerem se moraš preobraziti v takšen dragulj, v metulja, ki bo razpel krila in bo svoboden....... Takrat te ne boš več suženj iskanja pozornosti, ampak boš v sebi našla tisto zadovoljstvo že sama s seboj. Tisto zadovoljstvo, ki te bo postavilo na pot iskanja drugih lepih stvari...in boš pozabila na slabe...... Lep pozdrav, Weirdness --- You don't know me, you don't know me at all...

Weirdness, ti si mi pa res pravi srček! Kar na smeh mi gre, ko berem tvojo pesnitev, ki si mi jo posvetil v komentarju. Res si čudovita, topla oseba, in kar ne morem si misliti, s čim sem si zaslužila tvojo prijazno, sočutno pozornost! :)) :)) :)), pa niti zaljubljen nisi vame :))! Tisti, ki pa menda je, vsaj tako mi je svoje dni izjavljal, se pa tedne dolgo ne zmeni zame. Res narobe svet! Kdo bi vse to razumel!!!??? Prijetno soboto ti želim Ljuba

Ljuba, mislim, da se tvoje srce ne zna zabubiti, je se kako zivo v tiktakanju in senzorjih cutenja... mislim da je bila pesmica le trenutek, ki se je priplazil v tvoje misli, ti potisnil pero in list papirja, na katerega si zlila priplazene misli. Vem, da je list papirja zaplapolal, zapihal je veter in odnesel besede, in tvoje srce spet bije tiktik....... lp, ajda

Moje srce vedno bije tik tik tik, le da se je trenutno to tiktakanje skorajda zaustavilo, kot da bi se pogreznilo v nekakšno zimsko spanje. Čakam na princa iz pravljice, da bi mi ga spet pognal v tek, pa se bojim, da mi bo srce prej zarjavelo :)), kajti princa na belem konju najbrž ne bom dočakala. Se bom pač morala zadovoljiti kar s kakšnim hlevarjem na oslu :)) :)) :)), ali pa bo srce preprosto moralo ostati zabubljeno do konca mojih dni :)) ! Hvala za prijazen komentar, Ajda - vedno najdeš prave besede. Pa saj veš, da sem se zgoraj šalila, ali ne?! Prijeten večer ti želim Ljuba