Skoraj nevidno za navadne dni to kar s tabo spaja, kar v meni še živi.. Kot drobna senca včerajšnjega dne z močjo izliti se v danes, ostaja tisto nekaj v nama, kot že ugasnjen ogenj je ki tli.. zapihaš vanj in on spet zažari.. nobena sila ga ne ustavi in ni mu sojeno, da izgori.. Sva blizu v imenu starega pogleda in tujca na razpotju novega, obstala na nevidnem mostu, ki zgrajen je le za naju dva. Vzemi me v objem da ujameš nežnost ki jo iščeš, začuti bitje mojega nemirnega srca, srca ki edina pot je moja, pot, ki se dotika zemlje in je obenem rob neba.
#Poezija
Most za naju
Skupnost Pozitivk
Komentarji
5Nuška!
Tale pesem je le ena od mnogih lepih, ki si jih poslala. Vse so polne energije, ki v nas pustijo sled. Dobrodošla med nami.
Lep pozdrav!
Hvala, vsi tukaj ste zeloo prijazni, upam da se kdaj spoznamo:)
Nuška
Lepa pesem tale... Zasanjana in pozitivna...
Zaključek mi je najlepši:
pot, ki se dotika zemlje
in je obenem rob neba.
Vidim, da si ena srečnic, ki živijo življenje veliko boljše, kot večina pesnikov, ki so ponavadi razočarani v ljubezni.
Ampak, kot praviš tudi sama, si vse in hkrati nič.
Tudi sam se večkrat tako počutim. Se mi zdi da ima vsak slabe in dobre dneve.
Lepo da si se nam pridružila tukaj na pozitivkah. Sicer sem te opazil že na mozaiku...
Obilo ustvarjalnih užitkov ti želim...
Lep pozdrav, Weirdness
---
You don't know me, you don't know me at all...
Enako tudi tebi Aljaž:)
Pametna tudi, hehehe...
Nice, Very nice!
---
You don't know me, you don't know me at all...
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Se ti prepustila
